E-Tic

Izleti in doživetja

Kolesarska pot: Okoli Olševe (zahtevna)
Osnovni podatki : Dolžina : 81,5 km Skupno vzpona : 2180 m Čas vožnje : 5h 30min Potek ture : Črna - Podolševa ali Bistra - Pavličevo sedlo - Železna kapla- Luže - Koprivna ali Topla - Črna Opis poti : Iz Črne na Koroškem začnemo z blagim vzponom po asfaltni cesti. Pripeljemo se do križišča, kjer lahko nadaljujemo do Sp. Slemena po dolini Bistre ali po dolini Koprivne. Bolje, da se odločimo za prvo možnost, saj je cesta manj prometna, dolina pa bolj odprta...(tura okrog Raduhe). Po kakšnih 5 km vzpona po asfaltni cesti, sledi manj prometna makadamska cesta z srednje zahtevnim vzponom do križišča na Sp. Slemenu. V križišču nadaljujemo ravno po kolovozu do Zg. Slemena tik do vznožja Olševe, kjer se odpre zelo lep razgled na Raduho in okoliške hribe. Sledi spust po kolovozu, nato pa pot nadaljujemo po panoramski cesti vse do križišča za Pavličevo se
Preberi več
Kolesarska pot: Ludranski vrh - Najevska lipa (srednje zahtevna)
Osnovni podatki : Dolžina : 16 km Skupno vzpona: 610 m Potek ture : Črna - Ludranski vrh - Najevska lipa - Črna Opis poti : V Črni na Koroškem gremo po cesti proti Javorju. Po 4km vožnje po asfaltni cesti pri drugem odcepu zavijemo desno in nadaljujemo po makadamski cesti proti Ludranskem vrhu, kjer v naslednjem križišču zavijemo levo. Pri kmetiji Lukač zavijemo desno in nadaljujemo z vzponom ob potoku Kramarca. Sledi spust mimo Jelovška do križišča, kjer gremo naravnost. Sledimo oznakam do Najevske lipe. Ogledamo si Najevsko lipo, ki je najstarejša lipa v Sloveniji. Tu gremo naravnost in se spustimo po makadamski cesti. Po daljšem spustu se pripeljemo do glavne asfaltne ceste, kjer zavijemo levo do izhodišča.
Preberi več
Kolesarska pot: Smrekovško pogorje (tehnično zahtevna)
Osnovni podatki : Dolžina : 53,8 km Skupno vzpona : cca.1800 m Čas vožnje : 4h 30min Potek ture : Črna na Koroškem - Bela peč - Presečnikov vrh - V. Travnik - Komen - Smrekovec - Sp. Sleme - Javorje - Črna na Koroškem Opis poti : Iz Črne se peljemo do zaselka Pristava. Tu zavijemo levo proti Ludranskem vrhu. Pred Pudgarskim zavijemo desno proti Beli peči. Tu zavijemo levo in nadaljujemo po razgibani gozdni poti čez celo Smrekovško pogorje. Držimo se oznak za kočo na Smrekovcu. Na koči se okrepčamo, nato pa nadaljujemo do križišča na Kramarci. Tu gremo naravnost in po označeni gozdni poti do koče na Slemenu, kjer se lahko okrepčamo. Na Slemenu v križišču zavijemo levo in po nekaj metrih v naslednjem odcepu desno. Po 1km vožnje po makadamski cesti zavijemo levo in nadaljujemo po panoramski cesti nad Javorjem in spustom do izhodišča v Črni na Koroškem.
Preberi več
Kolesarska pot: Okoli Pece (srednje zahtevna)
Osnovni podatki : Dolžina : 55 km Skupno vzpona : 1280 m Čas vožnje : 3h 45min Potek ture : Črna na Koroškem- Podpeca - mejni prehod Reht - Globasnica - mejni prehod Luže - Koprivna - Črna Opis poti : Iz Črne se peljemo po dolini proti Peci. V križišču za Podpeco zavijemo desno in nadaljujemo z daljšim vzponom po cesti. V križišču na vrhu nadaljujemo naravnost s spustom proti Štengam in mejnemu prehodu Reht. Po prečkanju državne meje nadaljujemo po Avstriji. Po spustu z Rehta zavijemo levo ter nadaljujemo 10 km po razgibani, manj prometni asfaltni cesti vse do Globasnice. Pot je dobro označena s kolesarskimi tablami vse do Luž. Do Globasnice je cesta speljana med gozdovi in travniki ob vznožju Pece. Iz Globasnice sledi 10 km zahtevnega vzpona (predvsem zadnji 4 kilometri) do Luž. Na Lužah ponovno prečkamo državno mejo ter pot nadaljujemo po dolini Koprivne do izhodišč
Preberi več
Knapovška pot
DOLŽINA POTI: 13 km Knapovška pot se prične v Črni na Koroškem z ogledom Rudraske zbirke na prostem, Etnološke zbirke Črna in Razstave - Olimpijci iz Črne na Koroškem, v bližini pa je na ogled še cerkev sv. Ožbolta, Plečnikov spomenik in znameniti medved. Preizkusite se lahko tudi na plezalni poti čez skalo pri medvedu in si ogledate Črno še iz višje perspektive. Knapovška pot se nadaljuje naprej v smeri Mežice, proti naselju Rudarjevo, kjer se po dobrem kilometru odcepi levo za smer Pikovo.Po dobrih 250 m zavijemo desno v klanec, kjer nadaljujemo pot do opuščenih stavb rudnika in vhoda v rov »Igrčevo«. Pot nas pelje desno mimo hiš in sledimo oznakam, kjer nas bodo vodile mimo kmetij Ravbar, Špan in Gutovnik ter nazadnje do Koče na Pikovem in cerkve sv. Helene. Knapovška pot se nadaljuje desno navzdol ter nas po dobrem kilometru pripelje do razcepa kjer uberemo desno smer in po 100 m zavi
Preberi več
Jahanje
Konjeniški klub Krofla, ki je bil ustanovljen oktobra 2001, je dobil ime po potoku, ki teče mimo samega kluba v Podpeci, točneje v Mitneku. Trenutno štejejo okoli 60 članov, s konji pa se ukvarjajo že 25 let. Njihov osnovni cilj je, da se vsi tečajniki in ljubitelji konj pri njih dobro in varno počutijo in da se naučijo osnov ravnanja s konjem. Imajo štiri šolske konje, v sodelovanju s CUDV-jem, ki imajo pri njih nastanjenega tudi lastnega konja, pa pomagajo pri terapiji s pomočjo konja. Konjeniški klub Krofla izvaja šolo jahanja, terensko jahanje, terapijo s pomočjo konja ter organizira počitniške jahalne tabore.
Preberi več

Znamenitosti

Burjakova stena
Burjakova stena je plezališče, ki se nahaja v alpski dolini Topla, pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem. Pred več kot 230 milijoni let so na dnu morja iz številnih alg nastali apnenci, ki danes gradijo Burjakovo steno.Kasneje, predvsem v času dviganja Alp, so se ti apnenci gubali, narivali in prelamljali in nastala je stena, ki danes nosi ime po bližnji domačiji. Burjakova stena je mogočen spomenik oblikovanja površja v geološki preteklosti in je zato določena za geološko in geomorfološko naravno vrednoto. Stena je urejena kot plezališče za športne plezalce. V steni je okrog 68 plezalskih smeri, katerih ocene se gibljejo med 3 in 8 m, njihova dolžina pa med 6 ter 55 metri. Hkrati je pomemben življenjski prostor nekaterih ogroženih vrst ptic. Te so si v nedostopni skalni steni našle pred plenilci varen prostor za svoja gnezdišča.
Preberi več
Izvir reke Meže
Reka Meža izvira blizu Govševe planine pod 1490 m.n.v visokim Maroldičevim vrhom, ponikne in znova privre na površje pri kmetiji Kos v Koprivni na slovenski strani, blizu Črne na Koroškem. Pot nadaljuje mimo Žerjava, Mežice, Prevalj, Raven na Koroškem, konča pa jo v Dravogradu, kjer je desni pritok reki Dravi.Od izvira pa do Črne na Koroškem je reka Meža tipičen primer alpske reke, saj je zarezana v ozke grape, ki jih obdajajo gozdnata pobočja s kopastimi vrhovi. Reko oblikujejo pestre rečne terase, tolmuni, brzice in soteske. Do izvira vodi lepo urejena pot.
Preberi več
Črno jezero
Smrekovško pogorje skriva poleg debelih visokih smrek številne posebnosti in ena izmed njih je skrivnostno Črno jezero, ki se skriva visoko v planini sredi gozda. Črno jezero je manjše jezero, ki naj bi nastalo v kraterju starega vulkana, o čemer pričajo velike skalne gmote ob poti, ki meri v dolžino kakšnih petindvajset metrov, približno toliko pa jih ima tudi v širino. V globino sega dva metra, gladina pa se niti v sušnih poletjih ne zniža. Na črni gladini so odsevi dreves, ki obdajajo jezerce, lepši, kot bi jih mogel upodobiti kakšen realistični slikar. Ob jezeru si lahko odpočijemo in naužijemo gorskega miru in svežega zraka.
Preberi več
Info točka TIC Topla - Geopark Karavanke
TIC TOPLA - SI V AFRIKI ALI EVROPI? Na mestu, kjer se stikata jadranska (ta se je nekoč odcepila od afriške plošče) in evrazijska litosferska plošča najdemo pestro kamninsko zgradbo z edinstveno živo naravo. Na mestu, kjer se preteklost sreča s sedanjostjo, stoji interpretacijska točka TIC Topla. Periadriatska prelomna cona ali Periadriatski šiv, kot jo imenujejo strokovnjaki, predstavlja stik med jadransko in evrazijsko litosfersko ploščo. Na interpretacijski točki Topla lahko obiskovalci stopijo v središče Zemlje ter spoznajo vzroke za premikanje litosferskih plošč. S pomočjo mehanskih modelov in z igro »poišči pare« pa se seznanijo z dokazi potovanja celin. Najmlajši obiskovalci lahko plezajo po kamninah Periadriatskega šiva ali pa si privoščijo le počitek na informacijski točki. Točka lahko služi tudi kot učilnica v naravi. Posebna pozornost je posvečena tudi rastlinskemu svetu, vi&scaron
Preberi več
Info točka Smrekovec - Geopark Karavanke
INTERPRETACIJSKA TOČKA SMREKOVEC – ugasli velikan Interpetacijska točka »Smrekovec – ugasli velikan« leži v neposredni bližini planinske koče Dom na Smrekovcu. Pred dobrimi 23 milijoni let je globoko pod morjem na območju Smrekovca bruhal vulkan. Izbruhal je velike količine vulkanskega pepela, vulkanskega prahu in lave. Iz tega so nastale številne kamnine, kot so andezit, tuf in tufit. Pestra kamninska podlaga pa je nudila posebne pogoje za nastanek življenja. Tako so na tej specifični geološki podlagi nastala alpinska travišča na katerih prevladuje volk (vrsta trave, ki raste na Smrekovškem pogorju). Vse specifične posebnosti tega okolja lahko spoznamo, če se sprehodimo po Smrekovškem pogorju, hitro učno uro njihovega prepoznavanja pa lahko opravimo kar na fasadi interpretacijske točke. Na točki lahko preverimo tudi svoje znanje s področja dendrologije. Ugotavljamo lahko različne drevesne vrste, spoznamo razliko med smreko
Preberi več
Uršlja Gora
Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. V ovršje gore segajo naselja Uršlja Gora,(Jazbina) Podgora in Zgornji Razbor. Zaradi izjemnega razgleda po vsej Koroški do Kozjaka in Kamniško-Savinjskih Alp je pomembna razgledna postojanka na slovenski planinski poti. Pod vrhom stojijo cerkev svete Uršule, televizijski oddajnik in planinski dom, na robu nad planinskim domom pa spomenik koroškim borcem, ki so padli v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919. Ime Plešivec je dobila po sivem apnenčastem vrhu med gozdnatimi pobočji gore, ki je iz doline vidna kakor pleša, ime Uršlja gora pa ima po gotski cerkvi svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Vsa pobočja na Uršlji gori so porasla, le na severni strani pod vrhom je pečevje s steno, kjer je nekaj zahtevnih plezalnih poti. Za
Preberi več

Prenočišča

Dom na Smrekovcu
Za res čudovite razglede daleč okrog se je vredno povzpeti na nadmorsko višino 1.377 metrov, kjer stoji dom na Smrekovcu. Razgled od koče se vije nad celotno Šaleško dolino in del Pohorja, v lepem vremenu je razgled vse do Slemena nad Zagrebom. Še lepši pa je s samega vrha Smrekovca. Od tod je veliko možnosti za treking pohode, prav tako pa tudi kolesarjenje po okoliških hribih. Koča se ponaša s certifikatom Družinam prijazna koča, ki ji ga je podelila Planinska zveza Slovenije. Dom je v poletnem času odprt stalno, v zimskem času pa v petkih popoldne ter soboto in nedeljo. Za večje najavljene skupine ga po dogovoru odprejo tudi ob drugih dneh. V dveh gostinskih prostorih nudi 60 sedežev, v osmih sobah pa 36 postelj. Na skupnem ležišču je prostora za 20 oseb. Zimski delovni čas (1.10. -31.5) - sobota in nedelja od 7.00 od 17.00 ure Poletni delovni čas (1.6. - 30.9) - vse dni v tednu od 7.00 do 22.00 ure
Preberi več
Turistična kmetija Plaznik
Turistična kmetija Plaznik se nahaja v dolini Bistre, ki leži 6,5 km iz centra Črne, obdaja pa jo gozd, hribi in travniki, kjer se lahko v miru spočijete in naužijete svežega zraka. Kmetija je odlično izhodišče za obisk okoliških pohodniških in kolesarskih poti – lahko se podate na Raduho, do Najevske lipe – matere vseh slovenskih lip, do skrivnostnega Črnega jezera ali do ugaslega vulkana na Smrekovcu. Na turistični kmetiji sprejmejo do 60 gostov, urejene pa so tudi sobe s 6 prenočišči - eno dvoposteljno sobo ter eno večposteljno sobo z dodatnim ležiščem (4 osebe). Na voljo je nočitev z zajtrkom ali polpenzion. Obrat je kategoriziran s 3 jabolki. Za športne navdušence je na voljo odbojkarsko igrišče, sprehajalne poti, pozimi pa je urejena proga za tek na smučeh. Če jih nameravate obiskati med tednom jih pokličite in se z njimi dogovorite o željenem terminu.
Preberi več
Planinsko turistična kmetija Kumer
Planinsko turistična kmetija Kumer, ki je od leta 1996 hkrati tudi planinski dom, leži na vrhu idilične koroške doline Koprivna. Od kmetije sega krasen panoramski razgled na dolino in okoliške vršace – Raduho, Olšavo in Peco, blizu pa stoji cerkev sv. Ane z oltarjem črne Marije. Planinsko turistična kmetija je odprta vse dni v letu, predstavlja pa odlično izhodišče za različne pohodniške in kolesarske poti, ki potekajo mimo kmetije. V bližini so urejene kolesarske poti, ki segajo na območje sosednje Avstrije, mimo pa poteka tudi Slovenska – turno kolesarska pot. Kmetija nudi obiskovalcem prenočišča, ki so urejena v podeželskem slogu- štiri dvoposteljne sobe, eno triposteljno sobo in idiličen apartma v okolici kmetije za štiri osebe, poleg pa je urejen tudi poseben prostor za šotorjenje. Zimski delovni čas (1.10. -31.3) - vse dni v tednu od 8.00 od 20.00 ure Spomladanski in poletni delovni čas (1.4. - 3
Preberi več
Andrejev dom na Slemenu
Andrejev dom na Slemenu leži na nadmorski višini 1096 m v prijetnem zavetju gozdov v mirnem okolju, kjer je še ohranjena narava, ki nas v vseh letnih časih preseneča s svojo lepoto. Iz Slemena vodijo peš poti na Uršljo goro slabe tri ure hoda, Smrekovec tri ure in tri ure hoda do Svetega Križa nad Belimi Vodami in naprej na Raduho. Po želji organizirajo za goste, ki bivajo v domu tudi izlet na Peco. Prijetni so tudi krajši sprehodi po kmetijah Šentvida, v vas Javorje, kjer je najvišje ležeča osnovna šola v Sloveniji. Od tam je čudovit razgled na Smrekovško pogorje, Savinjske Alpe, Raduho, Olševo, Peco in Uršljo goro. V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilni pult; v 15 sobah je 31 postelj, na treh skupnih ležiščih pa 52 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon, Wi-Fi. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. Zimski de
Preberi več
Planinska koča v Grohotu pod Raduho
Planinska koča v Grohotu pod Raduho (1460 m) je prijetna planinska postojanka na planini Grohot, pod severnim ostenjem Raduhe. Koča je del Solčavske panoramske ceste, vendar ne njenega osrednjega dela, ki ga prevozimo v enem dnevu – od izletniške kmetije Bukovc (Bukovnik) pridete do nje v 45 minutah po lahki označeni pohodniški poti, lahko pa tudi po cesti. V poletnih in zimskih mesecih vas pred kočo čaka terasa, kjer se ob okusnih jedeh lahko predajate toplim sončnim žarkom, otroci pa uživajo v igri na lesenih ovčkah. Ležišča V sobah – 23 Skupna ležišča – 22
Preberi več
Gostišče pri Mojci
Gostišče pri Mojci se nahaja v slikoviti dolini Koprivne na razcepu, ki vodi na goro Raduho in na panaromsko pot do Logarske doline. V gostišču nudijo celovito ponudbo hrane in pijače z izvrstno ponudbo domačih specialitet, saj so nosilci priznanja najbolj prijazne in domače gostilne v Mežiški dolini. V poletnih dneh je v gostišču na razpolago terasa s 50 sedeži, prav tako pa nudijo prenočišča v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah z zajtrkom ter možnost parkiranja avtomobila v garaži, urejeno pa je tudi parkirišče za avtobuse. Gostišče je najboljša izhodiščna točka za pohodniške in kolesarske poti v smeri Raduhe, Olševe in Pece.
Preberi več