Po občini Dolenjske Toplice je na terenu označenih 18 pešpoti in 6 kolesarskih poti. Začetna točka za vse poti je pred velikim zemljevidom, pred Kulturno kongresnim centrom Dolenjske Toplice, od koder so vse poti usmerjene. Več informacij ter zemljevid in opise pešpoti dobite v Turistično informacijskem centru Dolenjske Toplice - Sitarjeva hiša.

Po občini Dolenjske Toplice je na terenu označenih 18 pešpoti in 5 kolesarskih poti. Začetna točka za vse poti je pred velikim zemljevidom, pred Kulturno kongresnim centrom Dolenjske Toplice, od koder so vse poti usmerjene. Kolesarski navdušenci bodo našli kaj zase tudi na Gačah, kjer si v njihovem rekreacijsko turističnem centru e-kolesa lahko tudi izposodite ter se podate na katero izmed številnih tematskih poti. Željne adrenalina čaka tudi na novo urejena in označena gorskokolesarska steza na sv. Peter (888). V kratkem bo Občina Dolenjske Toplice pristopila k sistemu izposojevanja e-koles GoNM. Električna kolesa lahko najamete tudi v smučarskemu centru na Gačah. Za več informacij se oglasite v TIC Dolenjske Toplice (Sitarjeva hiša), kjer lahko dobite zemljevide in opise poti; kontaktirate nas lahko na telefonski številki 07 38 45 188 ali e-naslovu visit@dolenjske-toplice.si.

Dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Večina najdbe izvira iz 8. do 1. stoletja pr. Kr., nekaj izkopanin pa je iz rimskih in srednjeveških časov. Med pomembnejše predmete sodijo: bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne zaponke in okrasni nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami je osnova za podobo grba občine Grosuplje. Najdbe hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu. Na vrhu griča, na mestu akropole nekdanjega gradišča stoji cerkev svete Magdalene, zgrajena v kmečkem gotskem slogu. Urejena sprehajalna arheološka pot vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Sprehajalna - učna pot

Samo nekaj kilometrov jugovzhodno od Grosupljega, v neposredni bližini Županove jame, se nahaja Tabor Cerovo. Protiturški tabor na razgledni vzpetini je bil zgrajen konec 15. stoletja. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Po svoji velikosti spada med manjše tabore. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi predstavlja kmečko arhitekturo najvišjega nivoja. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico. Cerkev sv. Nikolaja je zgrajena na ostankih prazgodovinskega naselja. Prvič je omenjena v pisnih virih leta 1526, vendar pa njena romanska zasnova daje slutiti, da je bila zgrajena že v 13. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1702. Notranjost cerkvice krasijo freske iz začetka 16. stoletja

Podzemni biser dolenjskega krasa leži pri vasi Velike Lipljene, 8 kilometrov južno od Grosuplja, v neposredni bližini protiturške utrdbe Tabor Cerovo. Podzemno lepotico je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Jože Perme, kasneje je bila jama preimenovana v Taborsko, lokalni prebivalci pa so prvotno ime obudili leta 1996. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje preko 600 metrov urejene poti, jamo razsvetljujejo posebni reflektorji. Vhod v jamo je skozi jamo Ledenico, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že več stoletij. Opisoval jo je tudi J. V. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« leta 1689. Domačini so jo uporabljali za skrivališče ob turških vpadih, kasneje pa tudi za shranjevanje ledu in živeža v poletnih mesecih, ko temperatura v spodnjem delu jame doseže le okoli 4 °C. Iz Ledenice nas pot vodi po umetnem rovu v Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Naslednja

Številnim turističnim ponudbam, ki privabljajo turiste, se je zadnji čas pridružila še pestra ponudba ribolova. Ribiška družina Maribor kot koncesionar mariborskega ribiškega okoliša vabi vse ribiče turiste, da preživijo kak ribolovni dan v teh, za pravega ribiča prečudovitih objektih, da si ob njih naberejo novih moči in pustijo za vodo vse skrbi delovnih dni. In kaj ponujamo v naši občini: Gramoznica Hoče Naseljena je s krapi, med njimi pa ne manjka tudi drugih vrst rib. Predvsem je primerna za zahtevnejše ribiče, ki lovijo kapitalne krape. Slivniški ribnik V njem plava veliko krapov, težkih do 5 kg, ne manjka pa tudi ščuk in smučev. Ribnik je primeren za manj zahtevne ribiče, ki lovijo s plovcem. Ob objektu je tudi manjša ribiška hišica, tako da v njej lahko prevedrite, pa tudi kak piknik si lahko organizirate. Hotinjska ribnika Nahajata se ob cesti za Agrarno in sta v bistvu usedalnika.

Do nasada domačih in eksotičnih dreves, imenovanem »Ipavčevo« (pri nekdanjem posestvu Pavle Ipavec v Pivoli), nas pripelje pot po dvostranskem drevoredu malo listne lipe. Ob starem nasadu je zasajen mlajši park z različnimi drevesi in grmovnicami imenovan Botanični vrt v Pivoli. Botanični vrt, katerega bi lahko poimenovali tudi naravni biser v Pivoli pri Hočah, se razprostira med Hočami in Razvanjem, južno od mesta Maribor. Z osmimi hektarji zasajene površine je največji v Sloveniji. Od leta 1999 je Botanični vrt v Pivoli vključen v združenje mednarodno priznane botanične vrtove » BOTANIC GARDENS CONSERVATION INTERNATIONAL.« Vrt nudi in omogoča: izobraževanje, raziskovanje ohranjanje rastlinskih vrst, vzdrževanje lokalno ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih vrst, funkcije genskih bank in pospeševanje sonaravnega turizma. Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je ena izmed najpomembnejših nalog bota

Zahodno od ceste Hoče-Slivnica na robu prostranega Hočkega gozda, ležijo Slivniški ribniki, ki so nastali umetno. Zanimiva je njihova vodna in poplavna vegetacija. Tu uspevata redki rastlini: Evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea) in vodni orešek (Trapa natans). Ribniki z okolico so življenjski prostor številnim ptičem, predvsem pa različnim dvoživkam, od katerih je potrebno omeniti žabo česnovko (Pelobates fuscus), ki je v Sloveniji zelo redka in je ogrožena vrsta. Velik pomen za naravo ima celoten Hoški gozd v zaledju ribnikov, kar dokazuje v Sloveniji izredno redka črna štorklja, ki v njem občasno gnezdi. Za Slivniške ribnike velja poseben varstveni režim. Zaradi svojih posebnosti so ribniki pomembni za biotop, znanstveno-raziskovalno in učno-vzgojno dejavnostjo in ribogojstvo.

Z obzidjem nekdanjega pokopališča obdano cerkev tvorijo ladja in gotski prezbiterij, kapeli, zakristija in zvonik s čebulasto streho. Pred glavnim vhodom je lopa. Pod z rebri obokanim gotskim prezbiterijem se skriva kripta, ki je ena najstarejših arhitektur, saj je stara skoraj 1000 let. Žrtvenik Mitri je ostanek rimskega poselitvenega območja. Cerkev se prvič omenja leta 1146, vendar je v svojem jedru starejša. Hoška pražupnija je bila namreč ena prvih na slovenskem Štajerskem. Gotsko podobo cerkve z začetka 15. Stoletja dopolnjuje barokizirana ladja. V notranjosti sta poznobaročna oltarja Jožefa Holzingerja.

Framski potok, ki sodi med ohranjene pohorske potoke, izvira v dveh krakih, pod kočo Zarjo in Dominikovim domom. Pod danes komaj opaznimi ostanki Starega gradu se kraka združita. Celoten tok Framskega potoka je v metamorfnih kamninah, ki gradijo obrobje pohorskega masiva, predvsem v gnajsu, ki ga prekinjajo vložki kvarcita, marmorja in amfibolita. Na enem takih amfibolitnih pragov je nastal 12 m visok Framski slap in slap Skalca. Do slapa pridemo v desetih minutah po označeni poti od križišča, kjer se od ceste Hoče-Areh odcepi cesta proti zgornji postaji mariborske vzpenjače. Framski slap je eden večjih na Pohorju.

Tudi slivniška cerkev se je tako kot hoška cerkev prvič omenjala leta 1146 a je verjetno nastala 11. Stoletja. O tem priča zunanje vzidana kamnita plošča s pleteninasto ornamentiko, ki je značilna za čas pred romanike. Cerkev je v ladji poznoromanska, zvonik je iz 15. Stoletja, prezbiterij s poznogotskim mrežastim obokom pa iz prve četrtine 16. Stoletja. Bogat glavni oltar iz sredine 18. Stoletja, delo Jožefa Strauba, tudi ostala oltarja ter slike Lerchingerja in Laubmanna tvorijo kvaliteten ambient.

Na robu Hotinje vasi, v naselju, leži ribnik površine okoli 1 ha. Ribnik je nastal kot vodni zbiralnik, ki je omogočal stalno oskrbo z vodo za napajanje živine in kot zbiralnik vode v primeru požarne nevarnosti. Danes ribnik okoliški prebivalci uporabljajo predvsem za ribarjenje. Ribnik krasi tudi otok z vrbo, ki je naseljen z avtohtonimi vrstami sladkovodnih rib in je pomembna ornitološka lokaliteta ter habitat ogroženih živalskih vrst »dvoživk«, zato zanj velja varstveni režim za zoološko naravno dediščino.

POHORJE VILLAGE Wellness & Spa Resort je prikupno gorsko naselje, ki se nahaja na 1.050 metrih nadmorske višine na Pohorju. Zgolj 300 m vstran od Zgornje postaje krožno kabinske žičnice - Pohorske vzpenjače in največjega slovenskega smučišča Mariborsko Pohorje ter Bike Parka Pohorje. Zgrajeno je v ličnem lesenem alpsko - gorskem stilu in umeščeno na gozdno jaso prekrasnega pohorskega gozda. RESORT sestavljajo štirje namestitveni objekti, ki vsak zase ponujajo edinstveno doživetje: - Wellness & Spa Hotel Bolfenk ****: https://pohorjevillageresort.si/wellness-spa-hotel-bolfenk-2/ - Wellness & Spa Family Apartments Bolfenk ****: https://pohorjevillageresort.si/wellness-spa-family-apartments-bolfenk/ - Forest hotel Videc ***: https://pohorjevillageresort.si/forest-hotel-videc-3/ - Forest Apartments Videc ***: https://pohorjevillageresort.si/forest-appartments-videc-3/ Pustijo vas v miru in tišini, s pogledi, ki telo preplavljajo z obču